Skilnašur

Steini hafši fundiš ašra - svo Gulla įtti aš flytja śt.
Gulla eyddi žvķ  deginum eftir ķ aš pakka öllu sķnu nišur ķ kassa.


Nęsta dag kom svo flutningabķllinn og sótti allt hennar dót.

Žrišja daginn settist Gulla viš fallega boršstofuboršiš ķ sķšasta skipti,
kveikti į kertum, setti góša mśsķk į og boršaši stóran skammt af
rękjum, rśssneskum kavķar og drakk meš flösku af Chardonnay.

Aš žessari mįltķš  lokinni, safnaši hśn rękjuleifunum saman, gekk sķšan um hśsiš og tróš žeim inn ķ endana į öllum žeim gardķnustöngum er ķ hśsinu voru.
Sķšan žreif hśn gamla heimiliš sitt hįtt og lįgt -og yfirgaf hśsiš.

Žegar Steini kom til baka ķ hśsiš meš nżju kęrustuna sķna, voru fyrstu dagar žeirra ekkert nema gleši og hamingja. En svo byrjaši hśsiš smįm saman aš lykta. Žau prófušu allt, ryksugušu, žvošu og loftušu śt.
Loftręstingin var skošuš gaumgęfilega, kannski voru žar daušar mżs
eša rottur, teppin voru hreinsuš, ilmpokum og loftfrķskandi vörum
var komiš fyrir śt um allt.
Meindżraeyšir var kallašur til og hśsiš var "gasaš" gegn lyktinni, sem aftur
žżddi, aš žetta hamingjusama par žurfti aš flytja śt ķ nokkra daga. Ekkert dugši. Sem naušrįš var  allt veggfóšur rifiš af og hśsiš allt mįlaš vel og
vandlega.  Ekkert hjįlpaši.

Vinirnir hęttu aš koma ķ heimsókn.
Išnašarmenn og ašrir starfskraftar geršu allt til žess aš žurfa ekki aš
vinna ķ hśsinu.
Hśshjįlpin sagši upp.

Į žessum tķmapunkti gat nża pariš ekki heldur haldiš fnykinn śt, svo
žau įkvįšu aš selja. Mįnuši seinna hafši hśsiš ekki selst, žrįtt fyrir aš veršiš hafi lękkaš um helming.
Sagan gekk, og fasteignasalinn hętti aš svara hringingum žeirra.
Aš lokum neyddust žau til aš taka annaš stórt lįn til aš kaupa nżtt hśs.

Gulla hringdi til Steina og spurši hvernig gengi.

Hann sagši henni söguna um rotna hśsiš.

Gulla hlustaši af mikilli athygli og umhyggju og tjįši Steina sķšan aš hśn saknaši gamla heimilis sķns ógurlega mikiš, hśn gęti žvķ vel hugsaš sér aš kaupa gamla hśsiš sitt aftur.

Žar sem Steini var viss um aš, hans fyrrverandi vissi ekkert um hve mįliš vęri slęmt, samdi hann viš konu sķna fyrrverandi, um  aš selja henni hśsiš į tķunda-hluta af markašsverši, gegn žvķ skilyrši aš skrifaš yrši undir samdęgurs.
Gulla samžykkti žaš.
Viku seinna sįtu Steini og nża kęrastan hans viš eldhśsboršiš ķ hśsinu ķ sķšasta sinn. Žau hlógu aš heimsku hans fyrrverandi og voru yfir sig hamingjusöm. Og žeim var mikiš létt žegar flutningabķllinn kom og sótti allt žeirra dót til aš keyra žvķ yfir ķ nżja hśsiš.

- žar į mešal gardķnustöngunum!!!!


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband